V idealizirani obravnavi krogelnega zrcala opazujemo le žarke, ki so blizu optične osi zrcala in vpadajo na zrcalo kvečjemu malo nagnjeni glede na optično os. Žarki v snopu med seboj vzporednih žarkov se po odboju na idealiziranem zrcalu sekajo v isti točki, ki leži v goriščni ravnini zrcala.
Od vsake točke predmeta, ki je zelo oddaljen, prihaja do zrcala snop vzporednih žarkov. Pri idealnem zrcalu nastane slika predmeta (ki je sestavljena iz slik točk predmeta) v goriščni ravnini.
Če so med seboj vzporedni žarki poljubno nagnjeni glede na optično os, se po odboju na zrcalu ne sekajo zares v goriščni ravnini, ampak na ukrivljeni (Petzvalovi) ploskvi. Na tej ploskvi tudi leži slika zelo oddaljenega predmeta. Napako zrcala (ki dejansko ni napaka, ampak posledica odboja po odbojnem zakonu na krogelni ploskvi zrcala), imenujemo UKRIVLJENOST SLIKE.
Čim manjši je premer zrcala, tem ožji je snop vzporednih žarkov, ki vpada nanj, in tem bolj natančno sled ponazarja Petzvalovo ploskev. Ko je vpadni snop žarkov le malo nagnjen glede na optično os zrcala, ležijo presečišča odbitih žarkov blizu goriščne ravnine. Ko je ozek snop vzporeden optični osi zrcala, se žarki v snopu po odboju na zrcalu sekajo v gorišču zrcala F. Če je zrcalo veliko, postanejo izrazite tudi druge njegove ‘pomanjkljivosti’, na primer NAPAKA PASOV.
Z miško lahko prestaviš tudi krivinsko središče zrcala in s tem ‘spremeniš’ njegov krivinski polmer.