Definicija vektorja: urejen par točk (A,B) v prostoru določa vektor AB z začetno točko A in končno točko B, ki ga ponazorimo z usmerjeno daljico. Če pri vektorju začetna in končna točka sovpadata, ga imenujemo ničelni vektor. Vektor dolžine 1 imenujemo enotski vektor. Vektorja u in v sta enaka, če sta enako dolga in kažeta v isto smer.
Vsota (tudi: rezultanta) sil (vektorjev) F1 in F2 je sila (vektor) F , ki ga dobimo po paralelogramskem ali trikotniškem pravilu. To pomeni, da vektorja F1 in F2 seštejemo tako, da ju najprej vzporedno premaknemo v takšno lego, da je končna točka prvega vektorja hkrati začetna točka drugega, nato pa narišemo vsoto F1 + F2, ki poteka od začetne točke prvega do končne točke drugega vektorja.
Lastnosti seštevanja vektorjev u, v in w:
1) je komutativno: u + v = v + u
2) je asociativno: u + (v + w) = (u + v) + w
3) obstaja vektor 0 tako, da velja: u + 0 = u
4) nasprotni vektor vektorja u = AB je –u = BA