GeogebraKAVSTIKA PRI VBOČENEM KROGELNEM ZRCALU

<iframe scrolling="no" src="https://www.geogebra.org/material/iframe/id/WNzbgMzp/width/857/height/683/border/888888" width="857px" height="683px" style="border:0px;"> </iframe>

Vsak žarek, ki vpada na zrcalo, se na njem odbije po odbojnem zakonu. Snop med seboj vzporednih žarkov se samo v idealizirani obravnavi krogelnega zrcala po odboju na zrcalu seka v isti točki (ki v idealizirani obravnavi leži v goriščni ravnini). Če je snop ozek (širino snopa, ki je med obema črnima vpadnima žarkoma, lahko spreminjaš z drsnikom), ležijo presečišča na krivulji, ki ji rečemo KAVSTIKA.

Z miško povleci rumeno točko na vpadnem žarku – s tem spreminjaš oddaljenost snopa od optične osi. Presečišča snopa žarkov pustijo za seboj sled, ki vsebuje kavstiko. Čim ožji je snop, tem bolj natančno sled ponazarja kavstiko. Z miško lahko prestaviš tudi krivinsko središče zrcala KS in s tem ‘spremeniš’ njegov krivinski polmer (in tudi goriščno razdaljo).

Barbara Rovšek, november 2009