Najprej postavimo prvo zbiralno lečo z gorišči F1 in konstruirajmo realno sliko predmeta, ki je od prve leče oddaljen več kot eno goriščno razdaljo. Narišimo žarke, ki prispevajo k nastanku slike vrha predmeta. Črni žarek je vzporedni žarek (vzporeden optični osi), ki po prehodu skozi prvo lečo seka optično os v gorišču prve leče. Modri žarek je središčni za prvo lečo, skozi prvo lečo gre naravnost. Realno sliko dobimo, kjer se vzporedni in središčni žarek sekata.
Rdeči žarek je središčni za drugo lečo, zato se njegova smer nič ne spremeni, ko dodamo drugo lečo. Oranžni žarek pa je goriščni za obe leči, njegovo pot tudi poznamo. Kjer se rdeči in oranžni žarek po prehodu obeh leč sekata, nastane realna slika.
Ko vemo, kje nastane slika, lahko narišemo tudi nove smeri črnega in modrega žarka – vsi žarki, ki izhajajo iz vrha predmeta, gredo (v idealni obravnavi leč) po prehodu skozi obe leči skozi isto točko, vrh slike predmeta.