GeogebraNASTANEK SLIKE PRI PRESLIKAVI NA VBOČENEM (KONKAVNEM) ZRCALU
S pomikanjem drsnikov spreminjaj goriščno razdaljo zrcala f (Gorišče → goriščna razdalja),  oddaljenost predmeta od zrcala a in velikost predmeta (Predmet → velikost predmeta). Opazuj sliko, ki nastane po odboju svetlobe na vbočenem zrcalu.

Z gumbi na desni izbiraj, kaj od naštetega bi rad videl na sliki. Žarki so narisani s sklenjenimi črtami, podaljški odbitih žarkov pa s prekinjenimi črtami. Realna slika je narisana s sklenjeno črto, navidezna s prekinjeno.

Slika (S) je lahko:

– realna, obrnjena in pomanjšana, če je predmet bolj oddaljen od zrcala kot je krivinsko središče zrcala (a > 2f)
– realna, obrnjena in povečana, če je predmet med krivinskim središčem in goriščem  (2f > a > f) ter
– navidezna, pokončna in povečana, če je predmet bližje zrcalu kot gorišče (f > a).

Graf b(a) (ki ga narišeš, ko z drsnikom spreminjaš a) kaže, kako se spreminja oddaljenost slike od temena zrcala v odvisnosti od oddaljenosti predmeta od temena.

Opozoriti moramo, da smo predpostavili, da velja enačba idealnega zrcala

1/f = 1/a + 1/b

Ta enačba sicer velja le za primere, ko predmet ni preveč oddaljen od optične osi in so žarki zato le malo nagnjeni glede na optično os, in ko je krivinski polmer zrcala velik v primerjavi s polmerom zrcala. Žarke smo narisali podaljšane do premice, ki gre skozi teme zrcala. To pomeni, da predpostavimo, da je predmet majhen in se vzporedni žarki odbijejo blizu optične osi, kjer pa je zrcalo skoraj ravno.

Marta Žebovec, junij 2010